Širje je prijetna, od hribov zavarovana kotlina, v kateri so polja, travniki in gozdovi. Je mala vasica z nekaj desetinami hiš. Leta 1953 je bila elektrificirana. V prvi Jugoslaviji so bile tudi 4 gostilne, mala trgovina in trafika, v graščinski pristavi pa mizarski obrat. Prvotni lastniki širja so bili deželni knezi, ki so tu imeli svoj podurad (šefonat), podrejen glavnemu uradu v Laškem. Sedež širskega šefonata so v 13. stoletju prenesli v Loko pri Zidanem Mosti. Preko širske planote je že v rimljanskih časih vodila cesta

 Leta 1747 so  zgradili Marijino cerkev, ki je bila pozneje večkrat prezidana. Na njenem mestu je stala že pred 1689 mala kapela. Kraj ima samostojno župnijo šele od l. 1874. Prvotno je bila podružnica laške pražupnije, pozneje pa laške in radeške župnije. Cerkev ima tri oltarje ( Marijin, Lovrov in Anin). Orgle so iz leta 1834 (8 registrov), leta 1949 jih je obnovil Vinko Rebolj iz Maribora. Od nekdajnih treh zvonov je ostal 1 bronast v težini 60kg, ki ga je vlil Luka Dimic leta 1737 v Ljubljani. Po drugi svetovni vojni so namestili še dava železna z nekdajnih čuvajnic. Župnišče je bilo zgrajeno l. 1811. Pokopališče je bilo nekoč okrog cerkve, leta 1839 je bilo urejeno novo in so ga leta 1852 povečali. Rojstne in mrliške knjige so od leta 1780, poročne pa od 1789, župnijsko kroniko vodijo od leta 1850 dalje.

 

Blizu župnijske Marijine cerkve stoji dvorec Širje. Sezidala ga je postranska družina bavarskega plemenitaša Schuern. Leta 907 se je uprl Palatinski grof Arnold Schuerski vojvodu Henriku  Bavarskemu. Po neuspelem uporu je zbežal na spodnjo Štajersko ter si v skritem kraju Širju zgradil še danes stoječi Širski grad. (Schcucrn), ki je nastal iz prvotnega stolpastega dvora širskih vitezov, omenjenega leta 1385 kot hofze Scheyer. Leta 1337 je omenjenih kar sedem bratov Scheyrov, leta 1374 savinjski arhidiakon dominus Vlircus de Sehir, leta 1377 Herman de Scheyr, leta 1463 Hans in Jurij Širska, leta 1613 pa Hilde­brand in 1 van Krištof pI. Seheyra. Širski stolpasti grad je omenjen leta 1441 (turn ze Scheyrr) in 1463 (tlIrn ze Scheier), leta 1447 pa je Jurij Širski pri cenitvi posesti opisal Širje kot gradič s stolpom. Leta 1630 je Esther pI. Scheycr prodala dvor baronu Jerneju Valvasorju. pet let pozneje so ga zasedli in oplenili uporni kmetje, nato so bili lastniki Adam Asch, baron Karel Egkh, Andrej Kopriva (od leta 1663), rodbina Curti (po letu 1680), gospodje Strassbergerji (1726), Anro­nija Robida (1730),1\1. A. pI. Renzenberg (1750), J. Smole, L. pI. Steinberg (1786), i\1. Pohm (1799), Franc Rath (1802), nato rodbina Krammer in od konca 19. sto­letja Albert Dommes. Leta 1653 so ga napadli kmečki uporniki, oplenili in deloma tudi požgali. Pozneje so ga obnovili , toda lastniki so se pogosto menjavali.

Do leta 1902 jih je bilo kar 17. Grad ni imel vedno enake oblike, saj ga je tudi leta 1897 docela uničil požar. Pred prvo svetovno vojno ga je imel v posesti upokojeni avstrijski feldmaršal Julij Hornigg. Pred drugo svetovno vojno ga je  imel v posesti lekarnar Janko Koritsky iz Ljubljane, ki  ga je povsem obnovil, danes pa so v precej prezidani stavbi stanovanja. Po letu 1945 je bil v gradu sedež Kmetijske zadruge in ekonomije, ki so jo po nekaj letih opustili. K dvonadstropnemu stolpu so prizidani štirje enonadstropni trakti, ki tvorijo majhno notranje dvorišče, sprednje pročelje pa je poudarjeno z dvema vogalnima stolpo­ma. Ohranjeno je še srednjeveško jedro z zazidanim gotskim portalom v 1 nadstropju.